Vprašajte me kakšen vtis so naredili name Julijci. Na to je težko odgovoriti. Dejstvo je, da so mi, potem ko sem štirideset leto častil gorski svet, ostali cilj največjega hrepenenja. Bolj si želim, da bi jih obiskal, kakor da bi spet videl katerokoli drugo območje Alp. Bolj kakor si želim videti ledeni Kavkaz ali Himalajo ali gore Kanade in Aljaske ali nepopisno nežno rumenkasto svetlobo Nizkega sonca na fantastičnih arktičnih vrhovih. – Dve noči sem prespal za Akom pod neko pečino. Počutil sem se varnega kakor puščavnik, daleč od sveta. Ni čuda, da je Triglav, ki vlada nad vsem, obdan s pravljicami in legendami 
kakor noben drug vrh v Alpah, prav kakor bi bil brat Olimpu. Kako malo mu je mar klinov, žic in barvnih pack! – Leta 1902 sem gledal na Korziko v čudežni svetlobi z vrha Cime de Mercantour v Primorskih Alpah in do predlani sem menil, da je bil to najlepši razgled s kakega alpskega vrha, kar sem jih kdaj užil. Toda širen razgled naokoli, ki sem ga imel s Triglava po slovenski deželici čez Kras, po Benečiji in na Jadransko morje, je bil prav tako lep in učinkoval je še Bolj čarobno. Noben smrtnik ne ve, koliko je vreden tak večer, ki sem ga užival tam gori na vrhu! – Drevje, cvetice, skale, snegovi – vse se dozdeva, da se kaže v novi luči, ki je ne morem razložiti, v novem razodetju lepote. V primeru s tem so Dolomiti preprosti. Triglav je gospodar nad sanjskim svetom, nadčasoven, poln Skritih kotov, ki jih ne slutiš, in nepričakovanih prizorov, kjer se nenadoma pojavlja pečevje v oblikah, kakor da ne bi bile resnične. Res ni gorskega sveta, ki bi mu bil enak!

                                                      Dr.Tom Longstaff, angleški popotniški alpinist       


Danes je ta prelepa in nenavadna deželica naravovarstveno zaščitena kot Triglavski narodni park.